Varna in kakovostna oskrba doma

Kakovostna oskrba se začne pri človeku, njegovih navadah in zmožnostih. Namen pomoči je ohraniti čim več samostojnosti ter zmanjšati bolečino, tveganja in stisko. Dogovor o tem, kako bo nega potekala, naj vključuje uporabnika, svojce in strokovne sodelavce, ki ga spremljajo.

Preden se dotaknete uporabnika

Predstavite opravilo, vprašajte za soglasje in počakajte na odziv. Govorite z uporabnikom, tudi če je ob njem svojec. Vprašajte, kaj želi opraviti sam in pri čem potrebuje podporo. Omogočite mu izbiro časa, oblačil ali vrstnega reda nege, kadar je to izvedljivo. Zaprite vrata in med umivanjem odkrivajte samo predel, ki ga negujete.

Pri slabšem sluhu govorite jasno, obrnjeni proti obrazu, ter preverite uporabo slušnega aparata. Pri demenci uporabite kratka navodila in pokažite en korak naenkrat. Nenadnega poslabšanja sodelovanja ne pripišite samodejno demenci; vzrok so lahko bolečina, strah ali zdravstvena težava.

Ko uporabnik nego odkloni

Prekinite in preverite razlog. Morda ga zebe, je utrujen, ga boli ali potrebuje več zasebnosti. Ponudite delno umivanje, krajši postopek ali drug termin. Ne grozite, ne ponižujte in ne uporabljajte sile. Če odklanjanje ogroža zdravje ali se pogosto ponavlja, se dogovorite z zdravstvenim osebjem o prilagojenem pristopu.

Jasen načrt in odgovornosti

Zapišite, kaj oseba zmore sama, kdo ji pomaga pri higieni in gibanju, kdo ureja zdravila ter koga pokličete ob spremembi. Pri nepokretni osebi mora načrt vključevati razbremenjevanje kože tudi ponoči. Dogovorite nadomestno pomoč, kadar svojca ali oskrbovalca ni. Ob vrnitvi iz bolnišnice preverite nova navodila in jih vključite v domačo rutino.

Izvajalec PND ali DO naj skupaj z uporabnikom pojasni obseg dogovorjenih storitev. Zahtevnejšo nego in premeščanje uskladite z medicinsko sestro, fizioterapevtom ali delovnim terapevtom. Če pomoč presega vaše zmožnosti, jo organizirajte pravočasno; varen postopek vključuje tudi varovanje zdravja osebe, ki pomaga.

Praktičen dogovor: Uporabnik naj ima telefon, očala, pijačo, če je dovoljena, in dogovorjeni način klica na dosegu roke. Pred odhodom preverite udobje in povejte, kdaj pride naslednja pomoč.

Obseg umivanja prilagodite počutju, umazanosti in uporabnikovim navadam. Vsak dan poskrbite za obraz, roke, intimni predel in zadnjico ter nego po odvajanju. Celotno prhanje oziroma kopanje načrtujte glede na potrebe in zmožnosti; ob slabem počutju je lahko primernejše delno umivanje v postelji.

Priprava na nego

Pripravite mlačno vodo, čiste umivalne pripomočke, brisačo, čistilo za občutljivo kožo in čista oblačila. Za odpadke pripravite ločeno vrečko. Prostor ogrejte in odstranite prepih. Preverite temperaturo vode, zlasti pri slabšem občutku za toploto. Roke očistite pred nego in po njej. Pri stiku z izločki ali poškodovano kožo uporabite zaščitne rokavice; umivalna rokavica iz paketa ni njihovo nadomestilo.

Umivanje po predelih

Začnite s čistejšimi predeli in nadaljujte proti bolj umazanim. Kožo umijte z nežnimi gibi in brez grobega drgnjenja. Čistilo, ki zahteva izpiranje, dobro izperite. Kožo popivnajte, posebej pod dojkami, v dimljah in drugih gubah. Nato predel pokrijte. Umazanega pripomočka ne vračajte v čisto vodo; ob umazaniji zamenjajte pripomoček, vodo in po potrebi zaščitne rokavice.

Pri intimni negi uporabite ločen čist pripomoček. Zunanje spolovilo čistite od spredaj proti zadnjiku, da ne prenašate izločkov. Pri ženski ne izpirajte notranjosti nožnice. Pri moškem kožico odmaknite samo, če gre nežno in brez sile, po čiščenju pa jo vrnite v običajen položaj. Če se zatakne za glavico in je ni mogoče vrniti, je potreben takojšen zdravniški pregled.

Po odvajanju in pri umivanju v postelji

Blato in urin odstranite čim prej, kožo nežno osušite ter po potrebi nanesite tanek sloj primerne zaščitne kreme. Izberite eno ustrezno čistilno možnost; zaporedno močno čiščenje z več izdelki lahko kožo dodatno obremeni. Uporabite svež inkontinenčni pripomoček in poravnajte podlogo.

Pri umivanju v postelji uporabnika obračajte samo po naučenem postopku in z ustrezno pomočjo. Pri prhanju naj bo sedež stabilen, tla nedrseča in pomoč na voljo. Osebe, ki je nestabilna ali potrebuje nadzor, ne puščajte same.

Kdaj po pomoč: Bolečina pri negi, krvavitev, razpoka, izcedek ali ponavljajoče se draženje zahtevajo posvet. Katetra, stome in rane ne negujte po splošnih navodilih za umivanje; zanje potrebujete posebna navodila.

Koža naj bo čista in nežno osušena

Kožo si oglejte med vsakodnevno nego. Poiščite nova pordela ali temnejša mesta, razpoke, mehurje, podplutbe in izcedek. Suhe, nepoškodovane predele negujte s primernim vlažilnim izdelkom. Na koži, izpostavljeni urinu ali blatu, po čiščenju uporabite tanek sloj zaščitne kreme. Krema ne nadomesti menjave mokrega pripomočka.

Izdelek razporedite nežno, brez močnega masiranja krhke kože. Ob novem izpuščaju ali pekočem občutku uporabo prekinite. Na odprto rano brez strokovnega navodila ne nanašajte kozmetičnih krem, alkohola ali gospodinjskih razkužil. Poškodovane kože ne prekrivajte z improviziranimi lepilnimi trakovi.

Ustna higiena

Zobe praviloma ščetkajte dvakrat dnevno približno dve minuti z zobno pasto s fluoridom. Uporabite primerno mehko ščetko ter očistite vse dosegljive ploskve. Oseba naj bo budna in ustrezno nameščena; če zmore, ostanek paste izpljune. Pri težavah s požiranjem naj zdravstveno osebje določi varen način nege in količino tekočine.

Zobno protezo čistite po navodilih zobozdravnika in proizvajalca. Preverite tudi dlesni, jezik in mesta, kjer proteza pritiska. Boleča usta, razjede, krvavitve ali slabo prilegajoča se proteza lahko otežijo hranjenje in zahtevajo pregled. Palčke za ustno nego ne nadomestijo ščetkanja; njihova primernost in opozorila so podrobneje opisana v priročniku QR 2.

Stopala in nohti

Stopala umijte, dobro osušite med prsti in jih preglejte tudi po podplatih. Po potrebi uporabite ogledalo ali pomoč druge osebe. Vlažilno kremo nanašajte na suho kožo, praviloma ne med prste. Oblecite čiste nogavice, ki ne tiščijo, in preverite notranjost obuvala.

Pri sladkorni bolezni, slabši prekrvitvi ali zmanjšanem občutku bodite posebej pozorni na drobne poškodbe. Ne odstranjujte kurjih očes z rezili in ne izvajajte zahtevne nege nohtov sami. Nov mehur, rana, vroče ali oteklo stopalo potrebuje hiter zdravstveni nasvet. Pri slabšem občutku stopal ne grejte s termoforjem.

Varnost krem na tkaninah: Ostanki negovalnih krem na oblačilih in posteljnini povečajo nevarnost požara. Tkanine redno menjajte in perite ter jih hranite stran od cigaret, sveč in odprtega ognja.

Preležanina oziroma poškodba zaradi pritiska je poškodba kože in globljih tkiv zaradi obremenitve. Nastane lahko pri dolgem ležanju ali sedenju, posebej če se oseba ne more sama premakniti. Tveganje povečajo tudi drsenje po postelji, vlaga, slabše hranjenje, slaba prekrvitev in zmanjšan občutek. Poškodba se lahko razvije v nekaj urah.

Kje kožo pregledati

Vsak dan in ob negi preverite pete, križnico in zadnjico, boke, gležnje, komolce, lopatice ter zatilje. Pri dolgem sedenju bodite pozorni na predel sednih kosti. Preglejte kožo pod robovi opornic, cevmi, maskami ali drugimi pripomočki, če je to mogoče brez njihovega nevarnega premikanja.

Pri svetlejši koži je zgodnji znak pogosto rdečina, ki po razbremenitvi ne izgine. Pri temnejši koži je lahko sprememba vijolična, modrikasta ali temnejša od okolice. Pomembni so tudi bolečina, toplota, oteklina in predel, ki je nenavadno trd ali mehak. Koža je lahko še zaprta, poškodba pa se že razvija.

Kaj narediti ob sumljivi spremembi

Predel takoj razbremenite in uporabnika namestite tako, da na njem ne leži ali sedi, če je to izvedljivo in varno. Ne drgnite, masirajte ali segrevajte spremembe. Opažanje čim prej, praviloma še isti dan, sporočite medicinski sestri ali zdravniku. Zapišite mesto, videz, bolečino in čas opažanja.

Mehurja ne predirajte in temnega oziroma črnega tkiva ne odstranjujte sami. Izbiro obloge in oskrbo rane prepustite zdravstvenemu osebju. Ob širjenju rdečine, gnoju, vročini ali naraščajoči bolečini je potreben hiter zdravniški pregled; ob splošnem hudem poslabšanju uporabite napotke za klic 112.

Vlaga in pritisk se lahko prekrivata

Razdraženost zaradi urina ali blata je pogosto širše razporejena po izpostavljeni koži; preležanina se pogosto začne nad kostjo. Obe težavi sta lahko prisotni hkrati. Doma ni treba določati stopnje poškodbe ali diagnoze. Vaša naloga je spremembo opaziti, zmanjšati obremenitev in pravočasno vključiti strokovno pomoč.

Pogosta zmota: Rdečega mesta ne masiramo, da bi izboljšali prekrvitev. Tudi mehka blazina ali debel nanos kreme ne odpravita pritiska, če položaj telesa ostane enak.

Pri osebi, ki se ne more dovolj premikati, naj medicinska sestra skupaj z uporabnikom in svojci pripravi načrt za vseh 24 ur. Določi naj položaje, pogostost sprememb, način razbremenitve pet ter potrebno vzmetnico, sedežno blazino in pomoč pri premikanju. Načrt prilagodite stanju kože, bolečini, dihanju in počutju.

Redno spreminjanje položaja

Ne zanašajte se na enoten urnik za vse uporabnike. Pri ogroženi osebi ne podaljšujte dogovorjenih presledkov samo zato, ker je vzmetnica posebna ali ker oseba spi. Nobena vzmetnica povsem ne nadomesti menjavanja položajev. Če načrta še nimate, ga pridobite čim prej; do takrat pomagajte pri pogostem varnem spreminjanju položaja in ne čakajte na nastanek rdečine.

Osebo spodbujajte k samostojnim premikom, kadar jih zmore. Pri pomoči uporabite naučeno tehniko in pripomoček, ki zmanjša trenje. Ne vlecite je po rjuhi ali vpojni podlogi. Po premiku preverite, ali je prejšnji obremenjeni predel res razbremenjen, ter odstranite gube in predmete pod telesom.

Slikovni opomnik za razbremenjevanje. Opora in presledki med premiki so individualni.

Pete pri ležanju in sedenju

Način razbremenitve pet naj pokaže zdravstveno osebje. Opora mora nositi golen tako, da peta ni pod pritiskom, brez stiskanja tetive ali neustreznega položaja kolena. Pri ležanju na boku lahko ustrezna opora prepreči pritisk kolen in gležnjev drug ob drugega. Ob dihalnih težavah ali po operaciji položaja ne spreminjajte mimo zdravstvenih navodil.

Pri sedenju naj bodo trup in stopala podprti, telo pa naj ne drsi naprej. Trajanje sedenja in način razbremenjevanja določite individualno. Obročastih blazin z odprtino ne izbirajte samostojno; lahko neprimerno porazdelijo pritisk. Ob posebni vzmetnici preverite, katere dodatne podloge so dovoljene.

Podpora koži: Ponujajte obroke z ustreznimi beljakovinskimi živili in tekočino po dogovoru. Ob izgubljanju teže ali slabem vnosu vključite zdravnika oziroma dietetika. Prehrana dopolnjuje razbremenjevanje. Ob napredovali bolezni naj načrt upošteva tudi udobje in cilje paliativne oskrbe.

Naslednji postopek je namenjen osebi, ki je budna, razume navodila, lahko stabilno sedi in sme obremeniti noge. Po operaciji, poškodbi, možganski kapi ali ob posebnih omejitvah ima prednost individualni postopek fizioterapevta. Če morate prevzeti večino telesne teže, samostojen poskus s temi koraki ni primeren.

Iz ležečega položaja v sedenje

Odstranite odejo s poti in preverite obutev, tla ter pripomoček. Če za uporabnika ni omejitev, se po naučenem postopku obrne na bok, nogi postopno spusti čez rob in se z rokami odrine v sedenje. Ne vlecite ga za zapestji, ramena ali vrat. Na robu postelje naj nekaj časa mirno sedi s stopali podprtimi na tleh.

Preverite omotico, slabost, bolečino in stabilnost. Ob vrtoglavici naj oseba ne nadaljuje z vstajanjem; pomagajte ji v varen podprt položaj. Ob ponavljanju težav se dogovorite za zdravstveni pregled. Pri omedlevici ali drugih hudih znakih pokličite 112.

Vstajanje s stabilnega stola

Uporabnik naj se pomakne bliže robu sedeža, stopali postavi približno v širino bokov in dovolj nazaj pod kolena. Roki naj položi na naslonjali ali drugo predvideno trdno oporo. Trup nagne nekoliko naprej in se odrine z nogami ter rokami. Ko stoji stabilno, prime pripomoček za hojo in šele nato začne hoditi.

Prikaz velja za osebo, ki lahko sodeluje, stabilno sedi in sme obremeniti noge.

Varovanje med postopkom: Stol naj bo trden, primerne višine in brez drsečih blazin. Oseba naj se ne dviguje z vlečenjem za hoduljo in naj se ne obeša na vaš vrat. Pomagajte samo na način, ki vam ga je pokazal strokovnjak. Če vstajanje ne uspe varno, postopek ustavite; ponavljajoče vlečenje poveča tveganje.

Ponovno sedenje: Oseba naj stopi pred stol, se počasi obrne in začuti sedež za nogami. Nato doseže naslonjali, se rahlo nagne naprej in nadzorovano sede. Na stol naj ne pade z višine.

Način presedanja s postelje na stol, voziček ali stranišče naj strokovnjak izbere glede na zmožnosti uporabnika. Lahko vključi vstajanje, desko, pripomoček za dvig v stojo ali dvigalo. Tudi dva neusposobljena pomočnika ne zagotavljata varnega premika.

Pripravite cilj in pot

Stol ali voziček postavite v položaj, določen v osebnem načrtu. Odstranite ovire, posušite tla in preverite obuvalo. Pri vozičku vključite zavore ter odmaknite stopalne opore. Po potrebi zaklenite tudi kolesa negovalne postelje. Cevke, vrečke in oblačila uredite, da se ne zataknejo.

Priprava in zaključek presedanja. Sam premik izvedite po osebno naučenem postopku.

Presedanje ob zmožnosti stoje

Uporabniku razložite cilj in se dogovorite za skupen začetek. Vstane po naučenem postopku, se stabilizira in se z majhnimi koraki obrne proti sedežu. Ne obrača naj telesa na silo ob stopalih, ki ostanejo prilepljena na tla. Ko začuti sedež za nogami, poišče naslonjali in počasi sede. Pomočnik ne vleče za pazduhi in ne uporablja oblačil kot ročajev.

Po sedenju preverite položaj medenice, oporo hrbta in udobje. Pri vozičku vrnite stopalne opore, podprite stopali in nato pripravite vožnjo. Na opore med vstajanjem ali usedanjem ne stopajte, saj se voziček lahko prevrne.

Kdaj potrebujete drugačen način

Če oseba ne more obremeniti nog, se ji kolena sesedajo, ne zmore stabilnega sedenja ali ne sledi navodilom, ne izvajajte ročnega dviga. Potrebna sta ocena in ustrezna oprema. Dvigalo, pas, zanko ali desko uporabljajte samo po praktičnem usposabljanju in za osebo, za katero so izbrani. Upoštevajte nosilnost, združljivost delov in predpisano število pomočnikov.

Prekinite ob spremembi: Ob novi bolečini, omotici, izraziti utrujenosti ali slabši gibljivosti prekinite postopek. Zagotovite varen podprt položaj in pomoč.

Redno gibanje pomaga ohranjati moč, ravnotežje in sodelovanje pri vsakodnevnih opravilih. Cilj naj bo dosegljiv: varen premik do mize, več kratkih sprehodov po stanovanju ali vaje po navodilih fizioterapevta. Dolgotrajno mirovanje zaradi strahu pred padcem lahko dodatno zmanjša sposobnosti.

Izberite ustrezen pripomoček

Palico, bergle, hoduljo ali rolator naj glede na moč, ravnotežje in prostor izbere strokovnjak. Preveri naj višino ročajev, način oprijema in zmožnost uporabe zavor. Pripomoček druge osebe ni nujno ustrezen. Pred uporabo preglejte gumijaste nastavke, kolesa, vijake, ročaje in zavore; poškodovanega pripomočka ne uporabljajte.

Pri hodulji sledite prikazanemu zaporedju: pripomoček premaknite le toliko naprej, da ga lahko varno dosežete, nato stopite v njegovo oporo. Ne potiskajte ga daleč pred telo in ne hodite ob strani okvirja. Pri različnih izvedbah se način uporabe razlikuje. Rolator ni primeren za vsakogar, zlasti če oseba ne zmore nadzorovati njegovega premikanja.

Varna hoja doma

Obujte zaprto oziroma dobro oprijeto obutev z nedrsečim podplatom. Hodite po prosti in osvetljeni poti ter se obračajte z majhnimi koraki. Med hojo ne prenašajte vročih tekočin ali težkih predmetov v rokah. Če uporabljate košaro ali pladenj na pripomočku, mora biti zanj namenjen in ne sme poslabšati ravnotežja.

Pri spremstvu pomagajte na način, ki ga je določil fizioterapevt. Ne vlecite osebe naprej za roko. Načrtujte kratek počitek pred izrazito utrujenostjo. Če uporabnik potrebuje sedež rolatorja, mora naprava to omogočati; pred sedenjem jo pravilno zavarujte. Običajnega rolatorja ne uporabljajte kot voziček za prevoz osebe.

Stopnice in pragovi

Pri stopnicah uporabite stabilno ograjo in osebno naučeno tehniko. Hodulje ne postavljajte na stopnišče in z vozičkom ne improvizirajte prevoza po stopnicah. Če poti ni mogoče varno obvladati, uredite začasno bivanje na eni ravni ali drugo strokovno izbrano rešitev. Pragove in zunanje poti preverite tudi glede mokrote in poledice.

Prilagojena vadba: Vaje za moč in ravnotežje naj bodo redne, postopne in prilagojene. Pri krhki ali nestabilni osebi naj fizioterapevt določi oporo in potreben nadzor. Ob novi bolečini, omotici ali težkem dihanju vadbo prekinite.

Padec je pogosto posledica več dejavnikov hkrati: slabše moči, motnje ravnotežja, zdravil, neprimerne obutve in ovir v prostoru. Preprečevanje zato vključuje uporabnika, njegovo zdravje in domače okolje. Tudi padec brez poškodbe je pomemben podatek za nadaljnjo oskrbo.

Prepoznajte povečano tveganje

Vprašajte, ali je oseba v zadnjem letu padla, ali se med hojo počuti nestabilno in ali jo je strah padca. Pozitiven odgovor je razlog za pogovor z zdravnikom oziroma fizioterapevtom. Posebej ukrepajte pri ponavljajočih se padcih, novem opiranju na pohištvo, omotici ob vstajanju in težavah pri poti na stranišče.

Preverite zdravstvene dejavnike

Zdravnik lahko oceni vzroke omotice, ravnotežje in druge bolezni. Pregled vida, sluha in stopal je pomemben del preprečevanja. Z zdravnikom ali farmacevtom preverite, ali zdravila prispevajo k zaspanosti ali padcu tlaka. Odmerkov ne spreminjajte sami. Po novi terapiji ali odpustu iz bolnišnice nekaj časa posebej spremljajte hojo in budnost.

Ob vstajanju si vzemite čas za prehod v sedenje in nato stojo. Ne hitite na telefon ali stranišče. Redni obroki in ustrezen vnos tekočine pomagajo preprečevati oslabelost, vendar količino tekočine prilagodite morebitnim zdravstvenim omejitvam. Alkohola ne uporabljajte za pomirjanje ali uspavanje.

Doma zmanjšajte možnosti za spotik

Odstranite drseče preproge, kable in predmete s poti. Poskrbite za nočno osvetlitev med posteljo in straniščem ter dosegljiva stikala. Obutev naj se ne sezuva in oblačila naj se ne vlečejo po tleh. Hišnim živalim uredite ležišče in hranjenje zunaj glavne poti; pred vstajanjem preverite, kje so.

Plezanje na lestev ali stol in seganje visoko prepustite drugi osebi. Stvari za vsakodnevno uporabo premaknite v lahek doseg. V kopalnici uporabite strokovno nameščena držala in ustrezno oporo; obešalnik za brisače ni držalo za telesno težo.

Načrt za primer padca

Telefon ali osebni alarm naj bo pri uporabniku, ne v drugem prostoru. Dogovorite, kdo se odzove, kako pride v stanovanje in kaj storite, če se oseba ne oglasi. Strah pred padcem obravnavajte z varno vadbo in podporo, ne s splošno prepovedjo gibanja. Po vsakem padcu ponovno preverite vzrok in načrt.

Najprej preverite stanje

Ostanite mirni in odstranite neposredno nevarnost, če to lahko storite varno. Osebo ogovorite ter preverite odziv in dihanje. Vprašajte, kaj jo boli in ali se spomni padca. Ne dvigujte je takoj in je ne postavljajte na noge zato, da bi preverili, ali je vse v redu.

Če je neodzivna ali ne diha normalno, takoj pokličite 112, vključite zvočnik in sledite navodilom za oživljanje. Ob sumu na poškodbo glave, vratu, hrbtenice ali kolka, hudi bolečini, deformaciji uda, močni krvavitvi ali nezmožnosti varnega vstajanja prav tako pokličite 112. Osebe ne premikajte po nepotrebnem; nujni ukrepi za dihanje imajo prednost.

Med čakanjem na pomoč

Ostanite ob uporabniku, ga pokrijte in spremljajte odzivnost ter dihanje. Povejte dispečerju, koliko časa je bil na tleh, če to veste. Ne vlecite ga po tleh in ga ne dvigujte za pazduhi. Pripravite dostop do stanovanja in seznam zdravil, vendar zaradi tega ne odlašajte s klicem.

Posebna pozornost ob udarcu v glavo

Če oseba jemlje zdravilo proti strjevanju krvi ali ima motnjo strjevanja, po udarcu v glavo takoj pridobite nujen zdravstveni nasvet, tudi če se sprva počuti dobro. Povejte ime zdravila. Ob slabšanju zavesti, ponavljajočem bruhanju, močnem ali naraščajočem glavobolu, zmedenosti, motnji govora, vida ali gibanja pokličite 112. Poškodovana oseba naj sama ne vozi.

Kadar oseba lahko varno vstane

Če ni opozorilnih znakov, uporabnik pa je buden, brez bolečine in zmore vstati, naj to naredi počasi po tehniki, ki jo je predhodno vadil s fizioterapevtom. Zagotovite stabilno oporo in nadzor; ne dvigujte njegove telesne teže. Če se pojavita bolečina ali negotovost, poskus ustavite. Po vstajanju naj sede in počiva.

Zapišite čas, kraj, okoliščine in opažene težave. Padec sporočite zdravniku oziroma timu, ki osebo spremlja, tudi kadar ni očitne poškodbe. Ob poznejši bolečini, novi zmedenosti, večji oteklini ali slabši hoji ponovno poiščite pomoč. Odsotnost modrice takoj po padcu ne izključi poškodbe.

Če padete sami: Uporabite telefon ali alarm. Če ga ne dosežete, pokličite na pomoč oziroma opozorite z udarjanjem ob tla ali steno. Ne silite v vstajanje; ostanite na toplem in povejte reševalcem, kje ste.

Osnova je enoten in posodobljen seznam vseh zdravil, tudi kapljic, inhalatorjev, obližev, zdravil brez recepta ter prehranskih dopolnil. Seznam naj vsebuje ime, jakost, odmerek, čas in način uporabe ter pomembne posebnosti. Zapišite tudi znane alergije. Po odpustu iz bolnišnice ali spremembi terapije seznam uskladite z zdravnikom oziroma farmacevtom.

Preverjanje pred vsakim odmerkom

Preverite uporabnika, ime in jakost zdravila, odmerek, predvideni čas ter način uporabe. Upoštevajte navodila glede hrane. Zdravila pripravite v miru, za eno osebo naenkrat. Če pri jemanju pomaga več ljudi, jasno določite, kdo je odgovoren za posamezni termin. Zaužitje zabeležite po izvedbi, ne vnaprej.

Za tekoče zdravilo uporabite priloženi merilni pripomoček, ne kuhinjske žlice. Tablet ne drobite, kapsul ne odpirajte in zdravil ne mešajte v hrano brez potrditve farmacevta. Pri zdravilnih obližih, kapljicah in inhalatorjih naj vam strokovnjak pokaže pravilno uporabo. Zdravil druge osebe ne uporabljajte.

Izpuščen odmerek in napaka

Če je odmerek izpuščen ali ne veste, ali je bil že zaužit, ne ugibajte in ne podvajajte. Preverite navodilo konkretnega zdravila ter pokličite farmacevta ali zdravnika. Za inzulin in nekatera zdravila za epilepsijo, Parkinsonovo bolezen ali preprečevanje strdkov so lahko časovne zamude posebej pomembne; vnaprej pridobite osebna navodila za tak primer.

Ob napačnem ali dodatnem odmerku poiščite nasvet takoj, tudi če težav še ni. Povejte ime, jakost, količino in čas. Ob neodzivnosti, težkem dihanju ali drugih hudih znakih pokličite 112. Ne izzivajte bruhanja in ne poskušajte učinka popravljati z drugim zdravilom.

Organizator in soglasje

Organizator uporabljajte samo za zdravila, ki so primerna za hrambo zunaj originalne embalaže; to preveri farmacevt. Število predalčkov mora ustrezati predpisanim terminom. Po spremembi terapije preverite tudi že pripravljene odmerke. Prazen predalček sam ne potrjuje zaužitja.

Če uporabnik zdravilo zavrača ali ga težko požira, poiščite razlog in pokličite zdravstveno osebje. Zdravila ne skrivajte v hrano in ga ne dajajte na silo. O varni obliki in načinu uporabe naj odloči pristojni strokovnjak skupaj z uporabnikom oziroma njegovim zastopnikom.

Pregledno in varno mesto

Zdravila hranite po navodilih na embalaži, v originalnih škatlicah z navodilom in prepoznavno oznako uporabnika. Izjema je strokovno dogovorjeno prepakiranje v ustrezen organizator. Zdravila različnih oseb ločite; podobna embalaža ni dovolj za prepoznavanje. Ne prelivajte jih v steklenice za pijačo in ne puščajte neoznačenih tablet.

Izberite suho mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem in toploto. Vlažna kopalnica, okenska polica, bližina kuhalnika in avtomobil niso ustrezna splošna mesta za hrambo. Upoštevajte dejansko temperaturno omejitev izdelka. Zdravila naj ne bodo na dosegu otrok ali osebe, ki bi lahko nenadzorovano vzela več odmerkov.

Hladilnik in odprta embalaža

V hladilnik sodijo le zdravila, pri katerih je to zahtevano. Uporabite predpisano temperaturno območje in jih ne zamrzujte. Namestitev naj prepreči stik z zadnjo hladilno steno ter nenamerno zamenjavo z živili. Če je bilo zdravilo pregreto, zamrznjeno ali je bil hladilnik dalj časa brez elektrike, pred nadaljnjo uporabo vprašajte farmacevta.

Pri kapljicah, tekočinah, kremah in drugih izdelkih z omejeno uporabo po odprtju označite datum odprtja in datum, do katerega jih še lahko uporabljate. Ta rok je lahko krajši od roka na zaprti embalaži. Zamašek zaprite takoj po uporabi. Merilne pripomočke čistite in shranjujte po navodilih.

Zaloga in sprememba terapije

Zalogo preverjajte redno in pravočasno uredite predpis ter prevzem, da zdravila ne zmanjka. Ob spremembi terapije prejšnje pakiranje umaknite iz mesta za tekoče jemanje in ga jasno ločite. O nadaljnji uporabi ali oddaji vprašajte farmacevta. Ne vzdržujte več nasprotujočih si seznamov in ne kopičite zdravil za vsak primer.

Odpadna zdravila

Neuporabna zdravila in zdravila s pretečenim rokom ločite od tekoče terapije. Oddajte jih na ustreznem zbirnem mestu, na primer v lekarni, skladno z njenimi navodili. Ne odlivajte jih v umivalnik ali stranišče in jih ne odlagajte med običajne mešane odpadke. Za igle, lancete in druge ostre predmete se posebej dogovorite z zdravstvenim osebjem; ne sodijo prosto med odpadna zdravila.

Dostop po dogovoru: Varen način shranjevanja prilagodite samostojnosti uporabnika. Če potrebuje pomoč, naj bo odgovorna oseba določena, dostop do nujno predpisane terapije pa urejen po osebnem načrtu.

Prilagoditve naj rešujejo dejanske težave pri vsakodnevnih opravilih. Pred večjim posegom naj delovni terapevt ali drug usposobljen strokovnjak oceni prostor, uporabnikove zmožnosti in potrebe pomočnika. Pomembni so stabilnost, doseg, širina poti in možnost pomoči v nujnem primeru.

Kopalnica

Na mokrih površinah zagotovite nedrsečo podlago in odstranite preproge, ki se vihajo ali drsijo. Ob prhi namestite držalo, ki je namenjeno telesni obremenitvi in pravilno pritrjeno. Po potrebi uporabite stabilen sedež za prhanje z ustrezno nosilnostjo. Improvizirani kuhinjski stol ali prisesno držalo brez preverjene ustreznosti nista zanesljiva rešitev.

Vodo preverite pred umivanjem, občutljivim uporabnikom pa uredite zaščito pred prevročo vodo. Pripomočki naj bodo v dosegu, da se osebi ni treba sklanjati daleč ali obračati po mokrih tleh. Ohranite zasebnost, vendar uredite odpiranje vrat v nujnem primeru. Električnih naprav ne uporabljajte ob vodi.

Stranišče

Višina sedeža in postavitev držal morata omogočati varno usedanje in vstajanje. Morebitni nastavek mora biti pravilno pritrjen. Če je pot predolga ali nočna hoja nevarna, razmislite o ustrezno izbranem sobnem stranišču. Tudi pri njem je treba zagotoviti stabilnost, prostor za presedanje in čiščenje. Pripomoček ne sme zastirati poti iz sobe.

Spalnica in postelja

Ob postelji zagotovite dovolj prostora za pomoč ter namestite dosegljivo luč, telefon oziroma alarm in dogovorjene pripomočke. Višino postelje prilagodite varnemu vstajanju in negi. Pri negovalni postelji preverite zavore in delovanje; po negi jo vrnite v dogovorjeni varen položaj. Kabli in cevi ne smejo ustvarjati zank ali ovir.

Posteljne ograje niso samodejna zaščita pred padcem. Obstaja nevarnost ukleščenja, oseba pa lahko poskuša splezati čeznje. Pred uporabo je potrebna strokovna presoja glede uporabnika, postelje, vzmetnice in ograje. Ne dodajajte improviziranih ograj, vrvi ali pasov. Ob menjavi vzmetnice ponovno preverite združljivost.

Najprej izvedite enostavne izboljšave: Prosta pot do stranišča, primerna osvetlitev, varen sedež in dosegljiv klicni pripomoček pogosto izboljšajo vsakodnevno varnost že brez večje prenove.

Prosta pot in stabilno pohištvo

Poti med posteljo, straniščem, mizo in izhodom naj omogočajo uporabo dogovorjenega pripomočka. Odstranite nepotrebne predmete, kable speljite ob steni in sanirajte poškodovana tla. Pohištvo, na katero se oseba opira, mora biti stabilno; premične mizice in naslonjali lahkih stolov niso varna opora.

Pogosto uporabljene stvari premaknite med višino pasu in ramen, kjer jih je mogoče doseči brez plezanja in izrazitega sklanjanja. Pri oslabljenem vidu uporabite dobro osvetlitev in razločne robove. Pri demenci spreminjajte prostor postopno, spremembo pokažite in ohranite prepoznavno razporeditev.

Varnost v kuhinji in pri ogrevanju

Vroče posode postavljajte stabilno, ročaje obrnite tako, da jih ni mogoče mimogrede zadeti. Oseba, ki uporablja hoduljo, naj vročih napitkov ne nosi v roki med hojo. Grelne naprave naj bodo stran od odej in zaves. Ne uporabljajte poškodovanih kablov in ne preobremenjujte podaljškov.

Termoforja ne polnite z vrelo vodo, ne polagajte neposredno na kožo in ga odstranite pred spanjem. Pri zmanjšanem občutku ali nezmožnosti samostojnega umika naj primernost presodi zdravstveno osebje. Kreme, ki se vpijejo v oblačila ali posteljnino, zahtevajo posebno previdnost ob kajenju in odprtem ognju. Pri kisikovi terapiji dosledno upoštevajte navodila dobavitelja in zdravstvenega osebja glede virov vžiga.

Požar in ogljikov monoksid

Namestite ustrezne javljalnike dima; kjer obstajajo kurilne naprave, ki lahko povzročijo nastanek ogljikovega monoksida, uredite tudi ustrezen javljalnik CO. Naprave vzdržujte po navodilih, kurilne in dimovodne naprave pa naj redno pregleda strokovnjak. Izhodi naj ostanejo prehodni. Dogovorite, kdo pomaga uporabniku, ki stanovanja ne more zapustiti sam.

Ob dimu, požaru ali alarmu za CO poskrbite za varen umik in pokličite 112. Ne vračajte se v nevaren prostor po stvari in ne izpostavljajte sebe pri reševanju. Če varnega izhoda ni, takoj sporočite točno lokacijo in omejitve gibanja ter sledite navodilom reševalcev.

Tehnologija in človeški odziv

Osebni alarm, telefon z velikimi tipkami ali tipalo padca lahko pomagajo, če jih oseba zna in želi uporabljati. Preverite pokritost, napajanje in odziv kontaktne osebe. Tehnologija dopolnjuje dogovorjeno pomoč; ne zagotavlja, da bo zaznala vsak dogodek. Uporabnik naj ve, kdo prejme obvestilo in kakšen je naslednji korak.

Pokličite 112, kadar je oseba življenjsko ogrožena ali se stanje nenadno in izrazito poslabša. Ne čakajte na obisk oskrbovalke, odgovor po elektronski pošti ali redni termin pri zdravniku. Če niste prepričani, opišite opažene znake dispečerju.

Neodzivnost in težave z dihanjem

Takojšnjo pomoč zahtevajo neodzivnost, odsotno ali nenormalno dihanje, huda dihalna stiska, modrikaste ustnice ter nenadna bolečina, pritisk ali nelagodje v prsih, ki ne mine, zlasti s potenjem, slabostjo ali težkim dihanjem. Pokličite tudi ob dušenju, ko oseba ne more učinkovito kašljati, govoriti ali dihati, ter ob hitrem otekanju jezika ali grla.

Nenadni nevrološki znaki

Za možgansko kap si zapomnite GROM: govor postane nerazumljiv, roka oslabi ali omahne, obraz se povesi, minute pa so odločilne. Ob enem od teh nenadnih znakov pokličite 112, tudi če začne izginjati. Zapišite čas začetka oziroma kdaj je bila oseba nazadnje brez znakov. Ne ponujajte hrane, pijače ali dodatnih zdravil.

Takoj ukrepajte tudi pri nenadni zmedenosti, izrazito spremenjeni zavesti ali nenadni izgubi običajnih sposobnosti, na primer ko oseba ne more več stati ali govoriti. Nove zmedenosti ne pripisujte samodejno starosti ali že znani demenci.

Huda poškodba ali okužba

Klic 112 je potreben pri močni krvavitvi, sumu na težjo poškodbo po padcu ter hudem poslabšanju ob okužbi. Opozorilna kombinacija je lahko hitro dihanje, nova zmedenost, izrazita oslabelost in bleda, lisasta ali modrikasta koža. Starejša oseba je lahko resno bolna tudi brez visoke vročine.

Kako ukrepate med klicem

Povejte točen naslov, nadstropje in dostop, kaj se je zgodilo, starost osebe ter ali je odzivna in normalno diha. Dodajte čas začetka težav in pomembna zdravila. Vključite zvočnik in sledite navodilom. Pri neodzivni osebi, ki ne diha normalno, začnite oživljanje po navodilih dispečerja. Če je kdo drug prisoten, naj odpre vrata in počaka reševalce.

Do prihoda pomoči: Osebe ne puščajte same. Spremljajte dihanje in odziv. Ne ponujajte hrane ali pijače slabo odzivni osebi in ne odlašajte pomoči zaradi merjenja tlaka, iskanja dokumentov ali lastne razlage vzroka.

Pri spodnjih spremembah praviloma poiščite nasvet še isti dan oziroma takoj, kadar je tako navedeno. Obrnite se na osebnega zdravnika ali dežurno zdravstveno službo; medicinska sestra lahko pomaga pri oceni nege in nadaljnji usmeritvi. Ob hudih znakih iz prejšnjega poglavja pokličite 112.

Koža in okužba

Vztrajna sprememba barve nad kostjo, mehur ali nova rana potrebujejo oceno. Predel razbremenite. Ob širjenju rdečine, toploti, oteklini, gnoju, vročini ali naraščajoči bolečini je potreben hiter pregled. Pri sladkorni bolezni ali slabi prekrvitvi obravnavajte tudi majhno rano na stopalu kot pomembno spremembo.

Pitje in hranjenje ter odvajanje

Pokličite ob bistveno manjšem pitju, ponavljajočem bruhanju, driski, zelo zmanjšanem uriniranju ali izraziti omotici. Temen urin, suha usta in manj pogosto uriniranje lahko kažejo na pomanjkanje tekočine, vendar sami ne določijo vzroka. Ponujajte manjše količine dovoljene tekočine, samo če je oseba budna in varno požira. Pri predpisani omejitvi vnosa ravnajte po osebnih navodilih.

Kašelj ob pitju, mokri glas po požirku, zaletavanje hrane ali nenadno oteženo požiranje zahtevajo zdravstveni nasvet. Pitje oziroma hranjenje prekinite in ne preizkušajte na silo drugih ustnikov, slamic ali gostot. Pri ponavljajočih se težavah naj zdravnik uredi oceno požiranja. Nehoteno hujšanje in trdovratno pomanjkanje apetita prav tako sporočite.

Bolečina in odziv na zdravila

Nenadna enostranska oteklina, toplota in bolečina v nogi zahtevajo hitro zdravniško oceno. Noge ne masirajte ali segrevajte. Če se pridružita bolečina v prsih ali težko dihanje, pokličite 112. Novo bolečino, zaradi katere oseba ne zmore običajnega vstajanja ali hoje, obravnavajte kot spremembo, ne kot razlog za močnejše vlečenje.

Pri novem izpuščaju, zaspanosti, pogostih podplutbah, omotici ali drugih težavah po spremembi zdravila pokličite zdravnika ali farmacevta. Odmerkov ne spreminjajte sami. Ob napačnem odmerku ali dvomu o zaužitju poiščite navodilo takoj, ne šele ob naslednjem obisku.

Kaj povedati ob posvetu

Opišite, kakšno je običajno stanje, kaj je novo, kdaj se je začelo in kako se spreminja. Povejte, kaj je oseba zaužila, katera zdravila jemlje in kaj ste že naredili. Dogovorite, v kakšnem času pričakujete pregled ter ob katerih znakih morate ponovno poklicati ali uporabiti 112.

Enostavna rutina zmanjša izpuščena opravila in olajša sodelovanje svojcev ter izvajalcev. Uporabite samo opravila, ki jih oseba potrebuje, in jih razporedite po njenem ritmu. Ob spremembi zdravstvenega stanja rutino ponovno uskladite.

Zjutraj

Preverite počutje in morebitne nočne težave. Pomagajte pri počasnem vstajanju, osebni in ustni higieni ter oblačenju. Med nego preglejte kožo, zamenjajte mokre pripomočke in izvedite dogovorjeno zaščito. Ponudite primeren obrok in dovoljeno tekočino. Zdravila uporabite po veljavnem predpisu in zabeležite dejansko izvedbo.

Čez dan

Spodbujajte varno gibanje, smiselna opravila in stike z drugimi. Pri osebi z omejeno gibljivostjo izvajajte dogovorjene spremembe položaja ter preverjajte udobje. Po odvajanju pravočasno očistite kožo. Spremljajte uživanje obrokov, pitje in nove težave. Poskrbite za počitek, preden utrujenost oteži gibanje.

Zvečer in ponoči

Pomagajte pri ustni in osebni higieni ter uredite suho posteljo in udoben položaj. Preverite nočno pot do stranišča, luč, obutev in dosegljiv alarm. Termofor odstranite pred spanjem. Pri nepokretni osebi nadaljujte individualni načrt razbremenjevanja tudi ponoči; vnaprej dogovorite, kdo lahko zagotovi potrebno pomoč.

Predaja med dvema osebama

Predajte samo pomembne in točne informacije: nova sprememba kože, bolečina, padec, slabše požiranje, manjše pitje, sprememba gibljivosti ter uporabljena ali izpuščena terapija. Povejte tudi, koga ste obvestili in kakšno navodilo ste prejeli. Ločite opažanje od domneve; zapišite na primer, da je oseba ob dveh požirkih zakašljala, ne da zagotovo ima pljučnico.

Dogovorjeni zapis naj bo dostopen osebam, ki sodelujejo pri oskrbi, ter zaščiten pred nepotrebnim vpogledom. Zdravstvenih fotografij ali podatkov ne pošiljajte v splošne skupine. Uporabnika vključite v predajo in mu pojasnite, kaj je pomembno za nadaljevanje nege.

Ko svojec ne zmore več

Ponavljajoča se neprespanost, bolečine pri dvigovanju, strah pred nego ali izpuščena opravila kažejo, da je treba podporo okrepiti. Dogovorite razbremenitev, dodatno pomoč in strokovno usposabljanje. Obrnite se na izvajalca PND ali DO, zdravstveno osebje oziroma pristojno vstopno točko glede potrebnih storitev. Kontakti in pot do storitev so predstavljeni v priročniku QR 1.

Povezava s paketom: QR 2 vsebuje navodila za posamezne izdelke Srebrno srce. Ta priročnik QR 3 jih povezuje v širši postopek varne oskrbe doma.

Izpolnite skupaj z uporabnikom in ustreznim strokovnim sodelavcem. Dogovorjene spremembe sproti posodobite. Podroben seznam zdravil in posebna zdravstvena navodila hranite ločeno na dogovorjenem mestu.

Uporabnik: ____________________________________________________

Načrt usklajen dne: ______________  Sodelujoči: ____________________

Nujna pomoč: Ob življenjski ogroženosti pokličite 112. Povejte naslov, dostop, opažene znake in ali oseba normalno diha.

Obrazec vsebuje osebne podatke. Hranite ga tako, da je dostopen dogovorjenim pomočnikom in zdravstvenemu osebju ter zaščiten pred nepotrebnim vpogledom.

Prenos Word datoteke z zgornjim obrazcem